Zlato je doseglo zgodovinsko najvišjo vrednost. Za unčo zlata je treba nameniti več kot 2.700 ameriških dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot v začetku leta. Mnogi se sprašujejo, ali bo cena še naprej rasla, in za koliko. Analitiki Bank of America so poleti objavili rezultate poročila, kjer napovedujejo, da bo cena zlata v naslednjih 12 do 18 mesecih dosegla 3.000 ameriških dolarjev za unčo. Strokovnjaki svetovnega združenja LBMA pa napovedujejo, da bo do leta 2030 cena unče zlata dosegla kar 7.000 dolarjev. Kot razlog navajajo tako zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, kot tudi izjave vodje ameriške centralne banke FED, Jeroma Powella, o dodatnem znižanju obrestnih mer. Padec dolarja, znižanje ključnih obrestnih, geopolitični dejavniki, gospodarska tveganja in veliko povpraševanje institucionalnih vlagateljev le še dodatno podžigajo ceno zlata.
Prihodnost zlata in srebra je svetla, meni Jeffrey Christian, vodilni partner zavarovalnice za finančno svetovanje in upravljanje premoženja CPM Group. V svetu je dovolj gospodarskih, političnih in varnostnih negotovosti, da bosta zlato in srebro v naslednjih mesecih dosegla nove najvišje vrednosti, ne glede na inflacijo, obrestne mere, ali kateri koli drug vzrok.
Govoriti želim o dolgoročnih gospodarskih obetih in negotovostih, je dejal Jeffrey Christian v videoprispevku, objavljenem na uradnem kanalu skupine CPM. “Nekateri menijo, da je cena zlata odvisna samo od dolarja. Drugi vam bodo rekli, da se zlato odziva le na inflacijo, in da inflacija narašča vzporedno z rastjo cene zlata. In to je narobe. Ljudje vam bodo povedali najrazličnejše razloge. Vsi imajo prav in vsi se motijo,“ dodaja. “V resnici se zlato odziva na inflacijo, pretrese na valutnih trgih, moč ali šibkost dolarja, gospodarsko aktivnost, politične negotovosti, nacionalna, mednarodna in regionalna vprašanja, in na dogajanje na finančnih trgih. Veliko je vprašanj, ki so zelo pomembna pri določanju, ali želijo vlagatelji kupiti več ali manj zlata, in ali bo cena zaradi tega rasla, stagnirala ali padala,” je pojasnil.
Rast cene zlata in srebra bo posledica vrste negotovosti v prihodnjih tednih, mesecih in letih. Od vojne na Bližnjem vzhodu, Ukrajini, nacionalnih politik, gospodarskega gibanja, do stabilnost finančnih trgov. A to so po njegovem mnenju le nekatere od negotovosti.
V zadnjih 12 mesecih se je borzna cena zlata v evrih zvišala za več kot 40 odstotkov, kar je vlagateljem v zlato prineslo precejšen dobiček. Graf prikazuje svetovno povpraševanje po zlatu od leta 1966, kar sovpada z geopolitičnimi dogodki in globalno negotovostjo.
Črne črte prikazujejo leta, ko so vlagatelji kupili več kot 20 milijonov unč zlata. Takrat se je cena zlata zvišala, saj so bili vlagatelji zaskrbljeni zaradi gospodarskih in političnih dejavnikov. Modri stolpci označujejo leta, ko so vlagatelji kupili manj kot 20 milijonov unč, in takrat je cena zlata stagnirala, kar pomeni, da je imelo zlato enako ali nekoliko nižjo vrednost. V zadnjih skoraj 60 letih so z rdečimi stolpci označena le tri leta. V teh so bili vlagatelji na svetovni ravni neto prodajalci zlata. Na splošno je povprečna rast cene zlata v zadnjih 60 letih največja.
Vedno v zgodovini so obstajale države, kjer je bila negotovost, in je zato povpraševanje po naložbah v zlato naraščalo. Negotovosti so danes še toliko bolj prisotne, in vse več vlagateljev se obrača k naložbenemu zlatu v iskanju varnih in donosnih prihrankov.