Cena zlata za 1g: 71.2846 € (0%)    Cena srebra za 1g: 0.9304 € (0%)   Posodobitev cene čez 5:00

Investitorji izbirajo zlato kot zaščito pred finančno nestabilnostjo

Na kitajskem se nadaljuje nepremičninska kriza, juan je letos v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil skoraj 6 % vrednosti. Na drugi strani je zlato postalo prednostna naložbena alternativa, ki deluje kot varovalo pred finančnimi nihanji. Po poročanju Bloomberga, so se poslednično cene zlata na Kitajskem močno zvišale in dosegle zgodovinsko relativno najvišjo vrednost v primerjavi s cenami zlata v New Yorku, Londonu.

Zaščito pred finančno nestabilnostjo

Zlato ostaja zelo iskana naložbena alternativa, ki deluje kot varovalo pred finančno nestabilnostjo. Fizično zlato je trdnost dokazalo tudi ob zelo močnem ameriškem dolarju in večletnih visokih donosih. Ko bo FED začel zniževati obrestne mere in se bo vrednost ameriškega dolarja ohladila, bo za zlato nastopil čas, da zablesti, kot se je že zgodilo v državah kot so Argentina, Japonska, Kitajska, Južnoafriška Republika in druge, piše Forbes. Analitiki napovedujejo, da bo povpraševanje po zlatu v prihodnje ostalo, tudi zaradi padanja donosnosti delnic. Nenazadnje je nakup zlata kot dobre naložbene poteze dokazljiv, saj se je prodaja zlatih palic in kovancev v primerjavi z lanskim letom povečala za 30 %.

Ne le vlagatelji, Kitajska še naprej povečuje zlate rezerve. Svetovne zlate rezerve so junija dosegle vrh pri 38.764 metričnih tonah, s čimer so za kar 400 ton presegle rekord iz leta 1965. Po zadnjih podatkih World Gold Council (WGC) so državne rezerve najbolj povečale Poljska, sledijo Kitajska, Češka, Rusija in Singapur.

Zlato je namreč pomemben del rezerv centralnih bank zaradi varnosti, likvidnosti in donosnosti, ključnih naložbenih ciljev centralnih bank. Te imajo v lasti približno petino vsega zlata, ki je bilo izkopano v zgodovini. Izpostavljamo zadnje mednarodne finančne podatke WGC o zlatih rezervah, objavljene 4. oktobra. Slovenija je na 89. mestu lestvice stotih držav s 3,2 tonami zlatih rezerv. Po podatkih WGC je Hrvaška v decembru leta 2022 kupila 1,9 tone zlata kot del zahtev ECB ob pristopu države v evroobmočje, in jih nato v januarju 2023 prodala.

ZDA

8.133,5 ton

Nemčija

3.352,6 ton

IMF

2.814 ton

Italija

2.451,8 ton

Francija

2.436,9 ton

Rusija

2.332,7 ton

Kitajska

2.165,4 ton

Švica

1.040 ton

Japonska

846 ton

Indija

799,6 ton

 

 

Leto 2023 se je začelo s ceno zlata pri 1.830,10 ameriških dolarjih, in podobno se trguje te dni. FED nadaljuje agresivno politiko, in še naprej vpliva tudi na ceno zlata. Napovedana cena zlata ob koncu leta 2023 je 1.985 ameriških dolarjev, medletna sprememba je +8 %. V prvi polovici leta 2024 se bo po ocenah analitikov cena zlata povzpela nad 2.000 ameriških dolarjev. Trenutno je cena zlata najnižja v zadnje pol leta in s tem odlična priložnost za nakup.

 

Vir: Bloomberg, Forbes, World Gold Council

Share This

Copy Link to Clipboard

Copy