Po veliki recesiji v letih 2008 in 2009 (največja gospodarska kriza v ZDA in svetu po drugi svetovni vojni) svet znova trepeta pred novo recesijsko krizo, ki bi jo lahko sprožile Trumpove carine. Trumpova odločitev o uvedbi carin bi lahko privedla do zaostritve trgovinskih vojn, globalne recesije in posledično celo do tretje svetovne vojne. Kako? V nadaljevanju podrobno razlagamo napovedi strokovnjakov ter primere iz zgodovine, ki so povzročili globalno negotovost in – povsem pričakovano – vplivali na rast cene zlata, ki velja za “varno zatočišče” v negotovih časih inflacije in vojn.
Zgodovinski primeri, iz katerih Trump ni potegnil nauka
Podoben korak kot Trump je pred 38 leti naredil tudi nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan, ko je uvedel carine na določene japonske izdelke – poteza, ki je vzbudila pozornost in zaskrbljenost na mednarodni ravni. V središču spora je bila elektronska industrija, natančneje polprevodniki. Reaganova administracija je obtožila Japonsko, da ne upošteva predhodno dogovorjenega trgovinskega sporazuma in dopušča prodajo izdelkov pod tržno ceno – kar je ameriške proizvajalce postavljalo v neenakopraven položaj.
Čeprav je s tem Japonski jasno pokazal, da pričakuje spoštovanje dogovorov, je Reagan obenem poudaril, da se ne zateka zlahka k takšnim ukrepom, saj je v svojem govoru pojasnil, da “trgovinske ovire škodujejo vsakemu ameriškemu delavcu in potrošniku.” V istem govoru je izpostavil svojo filozofijo svobodne trgovine in opozoril na nevarnosti protekcionizma. Spomnil je na zgodovinski primer iz 30. let prejšnjega stoletja, ko naj bi zakon o visokih carinah – znan kot Smoot-Hawley Tariff – dodatno poslabšal veliko depresijo.
»Vidite, ko nekdo reče: ‘Uvedimo carine na tuji uvoz’, se na začetku zdi, kot da gre za domoljubno dejanje, zaščito ameriških izdelkov in delovnih mest. In včasih to kratkoročno uspe, a le za kratek čas,« je dejal Reagan in pojasnil, da carine dolgoročno vodijo do odvisnosti domače industrije od državne zaščite, namesto da bi jo spodbujale k inovacijam in konkurenčnosti.
»Visoke carine neizogibno vodijo do povračilnih ukrepov tujih držav in sprožanja ostrih trgovinskih vojn… Posledice so višje cene, večje ovire in manj konkurence,« je poudaril Reagan in kot posledice navedel dražje izdelke, padec potrošnje, propad industrij ter izgubo milijonov delovnih mest, kar vodi v gospodarsko krizo.
Trumpova odločitev bi lahko privedla do recesije
Z mnenjem nekdanjega predsednika se strinjajo tudi današnji ekonomisti, ki opozarjajo na Trumpovo igranje z ameriškim gospodarstvom. Mark Williams, predavatelj financ na Univerzi v Bostonu, je za Newsweek povedal, da bi se ZDA, če se takšna situacija nadaljuje, lahko znašle v recesiji že junija letos. Williams je izjavil, da Trump s tovrstnimi potezami ignorira osemdeset let preizkušenih načel globalne trgovine.
»Trump tvega z upanjem, da bodo naši največji partnerji sprejeli pogoje, ki škodujejo njim, a koristijo nam. A v trgovinskih vojnah države ščitijo svoj trg in vračajo udarce. To vodi v inflacijo, upočasnitev gospodarstva, izgubo delovnih mest in škodo za potrošnike,« je dejal Williams.
»Če bodo države, prizadete zaradi Trumpovih carin, imele dražje blago, bo to manj konkurenčno, kar jih lahko potisne v recesijo – kar bi zlahka sprožilo globalno recesijo,« je sklenil Williams.
Če k gospodarski negotovosti prištejemo še okrepljen strah pred tretjo svetovno vojno, ki vlada zaradi kopičenja svetovnega jedrskega arsenala na Kitajskem, v Pakistanu, Indiji, Izraelu in Severni Koreji, ter dejstvo, da je Ameriška nacionalna uprava za jedrsko varnost (NNSA) ustavila sporazum o trajni prepovedi jedrskih testiranj, medtem ko države kot sta Rusija in Kitajska gradijo nove objekte za jedrsko orožje – postane jasno, da svet še nikoli ni bil v večji negotovosti.
Zlato – »varno zatočišče« v negotovih časih inflacije in vojn
V takšnih okoliščinah se državljanom priporoča zaščita premoženja pred nevarnostmi, ki prežijo z vseh strani. To je mogoče na več načinov – z naložbami v obveznice, nepremičnine ali zlato.
Razlika je v tem, da obveznice prinašajo manjše donose, nepremičnine lahko v času recesije hitro izgubijo vrednost, medtem ko vrednost zlata v časih gospodarske in politične negotovosti običajno raste. Zgodovina je pokazala, da je zlato najboljši hranilec vrednosti premoženja, zato se priporoča del portfelja investirati v naložbeno zlato, ki bo zaščitilo premoženje, a tudi dolgoročno prineslo dobiček.
Visoka inflacija, na katero smo »obsojeni«, zmanjšuje kupno moč in lahko »požre« vrednost naložb, medtem ko lahko šibka gospodarska rast ali recesija privede do padca vrednosti premoženja in izgub na kapitalskih trgih. Takšne razmere so »plodna tla« za vlagatelje v zlato, saj se vrednost zlata zvišuje prav v negotovih časih inflacije in vojn.
Priporočilo je, da se vsaj 20 % premoženja investira v zlato, ki ima zgodovinsko dokazano varnost in stabilno rast vrednosti – več kot 9 % letno. Če upoštevamo obdobje od leta 2020 do danes, ko je svet doživel pandemijo koronavirusa ter začetek vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je zlato naraslo za neverjetnih 83 %, kar potrjuje tezo, da je zlato »varno zatočišče« v negotovih časih.
Če se bodo globalne napetosti nadaljevale, lahko vlagatelji pričakujejo nadaljevanje pozitivnega trenda rasti cene zlata, zaradi česar je zdaj pravi trenutek za naložbo v ta rumeni kovinski element. V prejšnjem blogu lahko preberete, kakšna so pričakovanja strokovnjakov za leto 2025 in naslednjih 5 let.