Razpršen portfelj je nekaj, k čemur bi moral stremeti vsak vlagatelj. Zakaj je to dobra ideja in kako to dejansko doseči?
Ideja razpršitve je, da ne »damo vseh jajc v eno košaro«, temveč jih razporedimo. Če se ena od teh košar prevrne, morda izgubite nekaj jajc, a vaša skupna zaloga ostane večinoma nedotaknjena. V obdobjih padanja trgov razpršitev resnično pride do izraza, saj lahko zaščiti vaše naložbe pred najhujšimi posledicami borznih pretresov.
Koliko delnic naj bi imeli?
Začnimo s portfeljem, sestavljenim iz posameznih delnic. Vsekakor ne želite »vseh jajc v eni košari«, saj če vložite v samo eno podjetje in to podjetje propade, boste izgubili ves denar. Manj dramatično – ta delnica ima lahko le kronično slabo uspešnost. V obeh primerih predstavlja vlaganje v eno samo delnico veliko tveganje za vaše celotno premoženje.
Vlagatelji si lahko vzamejo zgled pri profesionalnih upravljavcih skladov. Tipični aktivno upravljani sklad običajno drži med 50 in 100 delnic, da doseže zdravo raven razpršenosti. Znani upravljavci skladov, ki vodijo zelo koncentrirane portfelje, običajno število delnic zmanjšajo na 25 do 30, kar naj bi bil absolutni minimum za individualne vlagatelje, ki samostojno upravljajo svoj portfelj. To je verjetno še vedno veliko podjetij za raziskovanje in spremljanje (razen če je to vaša služba), vendar obstaja majhen trik, ki lahko pomaga zmanjšati to število.
Razmislite o vlaganju v sklade
Če imate v lasti sklade – bodisi poleg delnic bodisi samostojno – si lahko privoščite manjše število posameznih delnic, saj je vsak sklad že vnaprej razpršen portfelj. To še posebej velja za indeksne sklade, ki vlagajo na celotnem trgu. Tipični indeksni sklad v Združenem kraljestvu vsebuje več kot 500 delnic, medtem ko lahko globalni indeksni sklad vključuje okoli 1.500 delnic.
Če vlagate v aktivne sklade ali investicijske sklade (trustove), prav tako dosežete dobro raven razpršitve. Vendar pa tudi večja razpršitev ne odpravlja tveganja, da bi upravljavec sklada podpral. Portfelj petih do desetih aktivnih skladov lahko pomaga, da slabša uspešnost enega sklada ne vpliva pretirano na vaše finančno stanje ali načrte. Alternativno lahko kombinirate aktivne sklade, pasivne sklade in posamezne delnice za večjo razpršenost.
Seveda, če »razporedite jajca v več košar«, s tem zmanjšate tudi pozitiven učinek izjemno uspešne naložbe v primerjavi s scenarijem, ko bi bil celoten portfelj vložen vanjo. A razen če ne vlagate z jasnim vpogledom v prihodnost, ne boste vedeli, katere naložbe bodo najbolj donosne. Ne glede na to, kako prepričani ste v določen sklad ali podjetje, si kot vlagatelj vedno zastavite vprašanje: kaj če se motim? Prav tu pomaga razpršitev – omogoča vam samozavestno vlaganje, tudi brez kristalne krogle.
Kaj pa druge vrste sredstev?
Bolj drzni vlagatelji z dolgoročnimi cilji bodo morda želeli imeti 100 % portfelja v delnicah (ali skladih, ki vlagajo v delnice). Bolj previdni vlagatelji pa bodo želeli razpršiti tudi po vrstah sredstev – z vključitvijo obveznic, zlata in nepremičnin. Te vrste sredstev imajo navadno dobre rezultate ob različnih časih in imajo nižje tveganje, kar vodi do bolj stabilnega skupnega portfelja.Pri vsaki obliki razpršitve je pomembno, da občasno pregledate portfelj, da ostane uravnotežen. Če neka vrsta naložb postane znatno uspešnejša od drugih, lahko sčasoma predstavlja prevelik del portfelja. V tem primeru boste morda želeli zmanjšati izpostavljenost in dobiček ponovno vložiti drugje. Če bo naložba še naprej uspešna, boste še vedno deležni spodobne izpostavljenosti. Če pa se iskaže za manj uspešno, boste veseli da ste ravnali previdno.
Zlato – naložba, ki ohranja vrednost denarja
Zlato se tradicionalno dojema kot stabilna in dolgoročna naložba, zlasti v času finančne negotovosti. Njegova vrednost je odvisna od političnih, družbenih in gospodarskih razmer – v obdobjih politične nestabilnosti, kot so vojne, ali gospodarskih kriz, kot sta inflacija in recesija, cene zlata izrazito rastejo, kar vlagateljem prinaša dolgoročne dobičke in varuje vrednost premoženja. Cena zlata je v zadnjem letu zrasla za več kot 40 %, v zadnjih petih letih pa za kar 92 %, kar je vlagateljem prineslo znaten dobiček.
Za razliko od drugih naložbenih možnosti, kot so delnice, varčevanje ali nepremičnine, na naložbeno zlato ni treba plačevati DDV ali drugih dajatev, kar dodatno povečuje njegovo donosnost in dostopnost širšemu krogu ljudi. Zlato je tudi zelo likvidno in univerzalno priznano, zato ga je po potrebi mogoče hitro unovčiti kjerkoli po svetu. Priporočilo je, da se vsaj 20 % premoženja investira v zlato, ki ima zgodovinsko preverjeno varnost – odporno je na inflacijo in ima stabilno rast vrednosti.
Glede na trenutne geopolitične in ekonomske nestabilnosti ter inflacijske pritiske se vse več ljudi odloča za vlaganje v naložbeno zlato. Vlagatelji zlato prepoznavajo ne le kot hranilnik vrednosti, temveč tudi kot strateški odgovor na dolgoročne gospodarske izzive.
Razlog za povečano zanimanje za naložbeno zlato so večja finančna pismenost državljanov in pripravljenost na alternativne oblike vlaganja, pa tudi nizke obrestne mere na bančne vloge in obveznice. Po drugi strani pa so nepremičnine postale vse težje dostopna naložba zaradi visokih cen kvadratnega metra, medtem ko je zlato mogoče kupiti v apoenih od 1 grama (≈ 112,00 EUR) do 1 kilograma (≈ 95.000 EUR). Dodatna prednost v primerjavi z nepremičninami je tudi ta, da je naložbeno zlato oproščeno vseh vrst davkov, kar za nepremičnine ne velja. Z uvedbo novega davka na nepremičnine v začetku leta je zlato postalo vlagateljem še bolj privlačna naložba.
S kakšnimi tveganji se soočajo vlagatelji?
Visoka inflacija, ki smo ji »prepuščeni«, zmanjšuje kupno moč in lahko »požre« vrednost naložb, medtem ko lahko nizka gospodarska rast ali recesija vodita do padca vrednosti premoženja in izgub na kapitalskih trgih ter otežita naložbene odločitve.
Vsaka vrsta sredstev ima v zvezi z vlaganjem svoje prednosti in slabosti. Nepremičnine, v katere Slovenci pogosto vlagajo, trenutno doživljajo razcvet, vendar bi ob morebitnem zlomu nepremičninskega balona močno izgubile na vrednosti, lastniki pa bi imeli težave pri prodaji. Zgodovinsko gledano ima zlato stabilen trend rasti in majhno verjetnost nenadnega padca cen.
Za razliko od delnic, ki so volatilne, imajo zlato in obveznice precej nižje tveganje izgube vrednosti. A tudi med tema dvema vrstama naložb obstajajo razlike: obveznice ponujajo precej nižji donos zaradi fiksnih obrestnih izplačil, medtem ko ima zlato stabilen trend rasti in lahko vlagateljem zagotovi večje pasivne prihodke. Vseeno pa je treba jasno poudariti, da je zlato dolgoročna naložba in ne morete pričakovati hitrega zaslužka. Priporočljivo je razpršiti naložbe, zlato pa zaradi vseh zgoraj navedenih prednosti postaja nepogrešljiv del portfelja vsakega vlagatelja.
Za več informacij o gibanju cene zlata in možnostih vlaganja v naložbeno zlato se dogovorite za brezplačno svetovanje ali pokličite 01 431 3140.