Trgovanje s „papirnatim zlatom“, oziroma izvedenimi finančnimi instrumenti, ki temeljijo na ceni zlata, je na Kitajskem pred kratkim dobilo pomembne omejitve. Po poročanju Bloomberga je Industrial and Commercial Bank of China (ICBC), največja kitajska banka, sporočila, da bo prenehala zagotavljati posredniške storitve posameznikom za trgovanje s plemenitimi kovinami prek Shanghai Gold Exchangea. Podobne korake so sprejele tudi druge velike kitajske banke.
Kaj se pravzaprav spreminja?
Kitajska oziroma tamkajšnje banke opuščajo segment trgovanja s produkti, povezanimi s plemenitimi kovinami, ki pa prinašajo večji dejavnik tveganja v razmerah povečane volatilnosti, kakršne trenutno vladajo na svetovnem trgu zlata. Gre za produkte, ki niso „podprti“ s fizičnim zlatom in so zasnovani prav z namenom „špekulativnega“ pristopa k trgu. Po drugi strani pa vlaganje v fizično zlato ter načrti zlatega varčevanja (gold accumulation plans) še naprej ostajajo ne le dostopni kitajskim državljanom, temveč tudi zelo iskani na tamkajšnjem trgu.
Bloomberg tako navaja, da so banke v zadnjih letih postopoma zaostrovale pogoje za male vlagatelje ter opozarjale na tveganja, povezana z volatilnimi gibanji cen zlata in srebra. Po drugi strani pa je kitajska centralna banka verjetno največji svetovni vlagatelj v fizične zlate palice: junija je kupila skoraj 15 ton zlata, kar pomeni dvajseti zaporedni mesec povečevanja kitajskih zlatih rezerv.
Vse bolj se zdi, da vodilne kitajske finančne institucije vlagatelje odvračajo od tveganih oblik trgovanja in jih spodbujajo k izbiri tradicionalnih, varnejših naložb, predvsem k dolgoročnemu nakupu fizičnega investicijskega zlata in naložbenim načrtom.
Zakaj je to pomembno za trg fizičnega zlata?
Čeprav ne gre za prepoved, ima lahko poteza kitajskih bank dolgoročen pomen za strukturo povpraševanja po zlatu. Pričakuje se namreč, da se bo zaradi zmanjšanja dostopnosti bolj tveganih finančnih oblik izpostavljenosti zlatu del kapitala preusmeril v alternative, ki ostajajo dostopne.
Za razliko od kratkoročnih špekulativnih pozicij imajo kupci fizičnega zlata praviloma dolgoročnejši naložbeni horizont. Njihova motivacija je pogosto ohranjanje vrednosti premoženja, zaščita pred inflacijo, geopolitičnimi tveganji in valutnimi negotovostmi. Zato je fizično povpraševanje pogosto stabilnejše od finančnega povpraševanja, ki se hitro pojavlja in izginja glede na tržna pričakovanja.
Kaj to pomeni za vlagatelje?
Z vidika vlagateljev je najpomembnejše sporočilo, da Kitajska ne kaže znakov opuščanja zlata kot naložbenega razreda. Nasprotno, glede na razpoložljive informacije nekatere oblike vlaganja v zlato ostajajo popolnoma dostopne.
Hkrati je mogoče potezo bank razumeti kot nadaljevanje trenda, v katerem je poudarek na bolj konservativnih in dolgoročnih modelih vlaganja ter zmanjševanju izpostavljenosti produktom, ki lahko v obdobjih povečane volatilnosti povzročijo znatne izgube.
Zaupanje v fizično zlato postaja vse pomembnejše
Dogajanje na kitajskem trgu ponovno potrjuje trend, ki je v zadnjih letih prisoten po vsem svetu – v obdobjih povečane negotovosti vlagatelji vse pogosteje izbirajo fizično zlato namesto finančnih produktov, ki spremljajo njegovo ceno. Ko celo največje svetovne banke omejujejo dostop do špekulativnih oblik trgovanja, se poudarek ponovno usmerja na naložbe, ki predstavljajo resnično premoženje in dolgoročno zaščito vrednosti.
Podoben trend je prisoten tudi na slovenskem trgu. Čeprav imajo državljani na voljo možnosti vlaganja v ETF-je ter „digitalno“ ali „papirnato“ zlato, se večina Slovencev odloča za nakup fizičnih produktov: zlatih palic ali zlatnikov.
Prijavite se na brezplačno svetovanje o vlaganju v zlato prek povezave, za več informacij o izdelkih in storitvah podjetja Goldman Graff pa pokličite na številko 01 431 31 40 ali obiščite spletno trgovino.