Zlato in ameriški trg državnih obveznic oba nakazujeta na vse večjo zaskrbljenost sveta zaradi gospodarskih politik Trumpove administracije, popolna finančna kriza pa bo najverjetneje nastopila, še pred morebitno spremembo politike. V vsem tem ima korist zlato, ki je v zadnjem mesecu dni zabeležilo skoraj 9-odstotno rast – ker sicer ustreza povprečni letni rasti cene zlata.
»Na enak način, kot se kanarčki uporabljajo kot zgodnje opozorilo, da je v rudniku premoga nekaj resno narobe, lahko meteorski dvig cene zlata od začetka Trumpove administracije pomeni, da prihajajo resne težave za dolar in trg obveznic,« je dejal Desmond Lachman, sodelavec pri American Enterprise Institute, ki je bil prej izvršni direktor pri Salomon Smith Barney in namestnik direktorja Oddelka za razvoj politik in pregled pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).
»Trumpova administracija bi naredila dobro, če bi prisluhnila tem opozorilom in pravočasno popravila smer svoje politike, da bi ponovno pridobila zaupanje trga. Če tega ne bi storila, se moramo pripraviti na resne turbulence na finančnih trgih že pred naslednjimi kongresnimi volitvami,« je dodal.
Lachman je rast cene zlata v letu 2025 označil za »nič manj kot spektakularno«, saj je ta plemenita kovina presegla vse druge glavne finančne instrumente. Odkar so Združene države Amerike leta 1971 prenehale odkupovati zlato po ceni 35 dolarjev za unčo, je njegova cena narasla več kot stokrat – in še vedno raste.
»Glavni razlog za skok cene zlata je strah, da bodo ZDA poskušale inflacijo uporabiti za zmanjšanje svoje ogromne zadolženosti. Zdi se, da je ta strah povsem upravičen. Trumpov nedavno sprejeti zakon o velikih davčnih razbremenitvah je javne finance države postavil na očitno nevzdržno pot. Po navedbah Kongresnega proračunskega urada bo ta zakon ohranjal proračunski primanjkljaj nad 6,5 odstotka BDP-kolikor daleč lahko gledamo naprej. To bo povzročilo, da bo javni dolg do leta 2034 narasel na grških 128 odstotkov BDP-ja,« je opozoril Lachman.
Drug razlog, zakaj mnogi verjamejo, da bo trenutna administracija poskušala z inflacijo zmanjšati javni dolg, so Trumpovi stalni napadi na neodvisnost ameriške centralne banke (FED). V času, ko inflacija ostaja nad ciljno vrednostjo FED-a, ki znaša dva odstotka, – in ko se pričakuje, da bodo Trumpove uvozne carine dodatno spodbujale inflacijo, Trump izvaja precejšen pritisk na predsednika FED-a, Jeroma Powella, da zniža obrestne mere za dva do tri odstotne točke. Trump si močno prizadeva imenovati Powellovega naslednika, ki bo izvajal njegovo politiko agresivnega zniževanja obrestnih mer.
Centralne banke kopičijo zlate rezerve
Trend centralnih bank, ki se oddaljujejo od ameriškega dolarja in povečujejo delež zlata v svojih rezervah, predstavlja še en pomemben dejavnik nedavnega porasta cene zlata.
»Zdi se, da to počnejo zaradi vse večjega nezaupanja v ZDA kot zanesljivega finančnega partnerja. V zadnjih nekaj letih so ZDA uporabljale dolar kot orožje v spopadu z državami, kot sta Iran in Rusija, kar je sprožilo strah, da bi se ta praksa lahko uporabila tudi proti drugim državam. Podobno so centralne banke očitno zaskrbljene zaradi Trumpovega samovoljnega uvajanja kazenskih carin tako za zaveznike kot za nasprotnike ter njegovega očitnega prezira do vladavine prava,« je pojasnil Lachman.
Zlato ni edini finančni instrument, ki nakazuje, da je ameriška gospodarska politika lahko »izven ravnotežja«. Od začetka leta je dolar izgubil približno 10 odstotkov svoje vrednosti- prav v času, ko bi ga morale podpirati najvišje uvozne carine v zadnjih sto letih in širitev razlike v kratkoročnih obrestnih merah v korist ZDA.
»Enako zaskrbljujoče je, da se zdi, da je trg obveznic izgubil status varnega zatočišča. Investitorji v času tržnih turbulenc ne bežijo več v ameriške državne obveznice. Rudi Dornbusch, pokojni ekonomist z MIT-a, je opozoril, da finančne krize trajajo veliko dlje, da se zgodijo, kot bi si mislili. A ko se zgodijo, se odvijejo veliko hitreje, kot bi lahko pričekovali ,« je dodal Lachman.
Glede na jasne zgodnje znake, da investitorji izgubljajo zaupanje v ameriško gospodarstvo – kar kažejo trgi zlata in dolarja – Lachman poziva Trumpovo administracijo naj ponovno preuči svoj gospodarski pristop. Vendar dodaja,, da se to verjetno ne bo zgodilo, dokler ne pride do resne finančne krize.
Po izraziti volatilnosti, ki jo je povzročil jutranji podatek o inflaciji (CPI), višji od pričakovanega, se je promptna cena zlata stabilizirala in nadaljevala rahel rastni trend proti pozitivnemu zaključku trgovalne seje. V času pisanja tega bloga se je z zlatom trgovalo po borzni ceni 3.642,91 USD za unčo, ob dnevnem padcu 0,15 %.
Srebro preseglo rast zlata
Čeprav zlato še naprej privlači pozornost vlagateljev, je trenutno šele na tretjem mestu med plemenitimi kovinami-takoj za platino in srebrom.
Terminske pogodbe na srebro so prebile mejo 42 USD za unčo in dosegle novo 14-letno najvišjo vrednost. Cene srebra so od začetka leta zrasle za skoraj 46 %. Zlato trenutno kotira pri približno 3.642,91 USD za unčo, kar predstavlja približno 40-odstotno rast od začetka leta.
To nikakor ne zmanjšuje pomena zlata; nasprotno, širok dvig cen v celotnem segmentu plemenitih kovin potrjuje dolgoročni bikovski trend. Tradicionalno zlato vodi na začetku tovrsnih ciklov nato pa ga pogosto presežeta srebro in platina – scenarij, ki so ga številni vlagatelji dolgo čakali kot potrditev svojega optimističnega pogleda na trg.
Tako srebro kot platina imata korist od podobne dinamike: naraščajoče investicijsko povpraševanje se srečuje s trajnim primanjkljajem ponudbe. Analitiki za surovine pri TD Securities so pred kratkim opozorili, da bi se lahko zaloge v trezorjih London Bullion Market Association izčrpale v sedmih mesecih. Ob morebitnem pospeševanju povpraševanja pa bi se to lahko zgodilo že v štirih mesecih.
To so označili kot možen končni akt v tako imenovanem »stisku s srebrom«, ki ga spremljajo že od aprila 2024. Glede na trenutni zagon so ocenili, da bi lahko cene srebra poskočile do 50 USD za unčo.
Analitiki tudi opozarjajo, da imajo zlato, srebro in platina še naprej močno podporo, saj se pričakuje, da bodo Zvezne rezerve (FED) prihodnji teden ponovno začele cikel sproščanja denarne politike. Znižanje obrestnih mer bo verjetno oslabilo vrednost ameriškega dolarja in znižalo donosnost kratkoročnih obveznic, kar zmanjša oportunitetni strošek držanja donosnih sredstev, kot so plemenite kovine.
Čeprav srebro in platina ponujata znaten potencial rasti, nosita tudi večja tveganja. Oba trga sta relativno majhna v primerjavi z zlatom, kar ju dela bivsteno bolj volatilna, in dovzetna za nenadne cenovne skoke-navzgor ali navzdol.
Pomembno je tudi prepoznati, zakaj plemenite kovine rastejo. Mnogi vlagatelji vidijo srebro in platino kot priložnost za ustvarjanje vrednosti, vendar pa končno varno zatočišče ostaja zlato.
Zlato vodi sektor v bikovski trend, saj vse več vlagateljev izgublja zaupanje v ameriški dolar. Predsednik Donald Trump in njegova administracija spodkopavata politično neodvisnost FED-a in uporabljata ameriško gospodarstvo kot geopolitično orožje.
Zlato je sredstvo z nizko volatilnostjo, brez tveganj tretjih strani ali neposrednih geopolitičnih vplivov, zaradi česar ga mnogi dojemajo kot popolno globalno valuto in najmočnejšega konkurenta ameriškemu dolarju. Kakšne so napovedi strokovnjakov o gibanju cene zlata v naslednjih petih letih, preberite na povezavi.