Velika Britanija bi se lahko kmalu znašla v položaju, ko bo prisiljena zmanjšati javno porabo in povečati davke. Eden najbolj znanih hedge skladnih investitorjev na svetu, Ray Dalio, je opozoril, da se država nahaja v tako imenovani »spirali propada«, saj se spopada z zaskrbljujočo kombinacijo višjih davkov, naraščajočega dolga in počasne gospodarske rasti.
Dalio, ameriški milijarder, ki je leta 1975 ustanovil hedge sklad Bridgewater Associates, je dejal, da »opozorilni znaki glede ravni dolga v zahodnih državah že utripajo«. Po njegovem mnenju bi lahko poskusi britanske vlade za povečanje proračunskih prihodkov odgnali najbogatejše davkoplačevalce iz države. »Dolžniška spirala vpliva tudi na tokove kapitala,« je dejal v podcastu Master Investor z Wilfredom Frostom.
»Potreba po višjih davkih ljudi sili k selitvi – selijo se zaradi kapitala. Poslabšanje finančnih in družbenih razmer povzroča odhajanje premožnih prebivalcev. In to je težava, saj – ne poznam natančnih številk za Veliko Britanijo, vendar so podobne kot v ZDA – zgornjih 10 % prebivalstva plača 75 % davka na dohodek. Če izgubite 5 % ljudi iz te skupine – torej polovico – izgubite 35 % ali več davčnih prihodkov,« je pojasnil Dalio.
To opozorilo prihaja ravno v času, ko finančna ministrica Rachel Reeves razmišlja o dvigu davkov v jesenskem proračunu, ob čedalje večjih špekulacijah, da bi lahko ciljala na najbogatejše, da bi se izognila dodatnemu pritisku na potrošnike.
Nekateri strokovnjaki za upravljanje premoženja pa opozarjajo, da bi to lahko še poslabšalo učinke odprave režima »non-dom«, ki ga je uvedla prejšnja konservativna vlada in ohranila zdajšnja laburistična. Spremembe so ukinule ugodnosti, ki so bogatim tujcem omogočale, da se izognejo davku na prihodke izven Velike Britanije in davku na dediščino za premoženje zunaj države. Domnevno Reeves zdaj razmišlja o blažitvi teh sprememb, zlasti glede davka na dediščino, v okviru ukrepov proti režimu »non-dom«.
Vendar je pogosto citirano poročilo, ki nakazuje, da milijonarji zapuščajo Veliko Britanijo, deležno kritik zaradi nepodprtih trditev. Financial Times je poročal, da so poročila Wealth Migration Reports, objavljena v sodelovanju s svetovalnim podjetjem Henley & Partners, ki bogatim prodaja državljanstva in dovoljenja za bivanje, v veliki meri temeljila na podatkih s platforme LinkedIn za oceno davčnega rezidentstva posameznikov.
Dan Neidle, ustanovitelj think tanka Tax Policy Associates, meni, da poročilo vsebuje neskladja in statistične anomalije: »Dokler ne bo izvedena neodvisna revizija, naj se poročilo o migraciji premoženja obravnava kot marketinški material, ne kot dokaz,« je dejal.
Dalio, ki se je leta 2021 umaknil z vodstvenega položaja v Bridgewaterju, je poudaril, da morajo države preseči politično polarizacijo in poiskati vodstvo iz »močnega centra«, ter dati prednost zmanjšanju proračunskega primanjkljaja na vzdržno raven okoli 3 % BDP.
»To morajo doseči uravnoteženo – z zmanjšanjem porabe in zvišanjem davkov. Noben od teh ukrepov sam po sebi ni dovolj. Če jim to uspe, potem bodo obrestne mere padle ali vsaj ne bodo več rasle,« je dodal ustanovitelj hedge sklada.
Po podatkih britanskega Office for Budget Responsibility (OBR) je proračunski primanjkljaj Združenega kraljestva konec leta 2024 znašal 5,7 % BDP, kar je približno štiri odstotne točke nad povprečjem razvitih gospodarstev in tretji največji med 28 naprednimi evropskimi državami.
Medtem pa novi podatki, objavljeni v ponedeljek, kažejo, da je število podjetij v Veliki Britaniji, ki so trenutno v »kritični« finančni stiski, v drugem četrtletju letos naraslo na 49.309 – kar je 8,6 % več kot v prvih treh mesecih leta 2025.
Strokovnjaki za insolventnost pri Begbies Traynor opozarjajo, da se podjetja spopadajo s skrb vzbujajočo kombinacijo nestanovitne potrošnje, globalnih gospodarskih pretresov in višjih davkov na poslovanje. Julie Palmer, partnerka v podjetju, je dejala: »Ker konca trenutne gospodarske stagnacije ni na vidiku, se bojim, da so finančna bremena, ki jih podjetja trenutno nosijo, enostavno prevelika, da bi jih mnoga lahko preživela.«
Kako se bo vse to odrazilo na zlato?
Politična in fiskalna nestabilnost zaradi naraščajočega dolga in upočasnjene rasti, na katero opozarja Ray Dalio, povečuje zaznano tveganje med globalnimi vlagatelji. To bi se lahko zelo neposredno odrazilo na povpraševanje po zlatu v prihodnjih mesecih.
V negotovih makroekonomskih razmerah se vlagatelji pogosto umikajo iz tveganih naložb kot so delnice in državne obveznice, v naložbe, ki ohranjajo vrednost kot je zlato. To se tradicionalno obravnava kot zaščita pred sistemskimi tveganji in kot »varna naložbena luka« v negotovih časih.
Poleg tega lahko odhod premožnih posameznikov in odliv kapitala iz države resno oslabita davčno osnovo in dodatno poslabšata finančne razmere. Potencialni padec vrednosti funta (GBP) zaradi nezaupanja trga in kapitalskega odliva lahko spodbuja tako britanske kot globalne vlagatelje, da iščejo varnost v ameriškem dolarju in zlatu. To lahko poveča tudi lokalno povpraševanje po zlatu v Veliki Britaniji, saj fizično zlato ni vezano na nacionalno valuto ali bančni sistem.
Poročila o porastu števila insolventnih podjetij (+8,6 %), gospodarski stagnaciji in možnosti višjih davkov nakazujejo verjetno zmanjšanje potrošnje in gospodarsko upočasnitev, ki bi lahko privedla do nove recesije. Recesijski pritiski bi lahko prisilili Bank of England, da preneha z dvigovanjem obrestnih mer, morda pa celo začne z monetarnim sproščanjem. V takšnih razmerah se vlagatelji pogosto obračajo k zlatu kot zaščiti pred inflacijo, kar običajno spodbuja rast njegove cene.
Dalio izpostavlja, da težave niso omejene zgolj na Veliko Britanijo, tudi ZDA, EU in druge razvite države se spopadajo z visokim dolgom, politično polarizacijo in monetarnimi izzivi. To spodbuja dolgotrajno globalno povpraševanje po zlatu kot rezervni naložbi – ne le med prebivalci, temveč tudi med centralnimi bankami.
Že nekaj časa številne centralne banke – zlasti iz držav zunaj skupine G7 – kopičijo zlato, z namenom diverzifikacije deviznih rezerv (npr. Kitajska, Rusija, Indija itd.), kar je pripomoglo k temu, da je cena zlata v zadnjem letu zrasla za kar 41 %.
