V svetu, ki je vse manj stabilen – tako geopolitično kot gospodarsko in monetarno – se zlato vse pogosteje vrača v središče pozornosti. A niso le mali vlagatelji tisti, ki se ozirajo k plemenitim kovinam. Centralne banke po vsem svetu v zadnjih letih kopičijo zlato hitreje kot kadarkoli v sodobni zgodovini. Kaj to pomeni? Zakaj to počnejo? In kar je najpomembneje – kaj se lahko vlagatelji naučijo iz njihovih potez?
Zgodovinsko visoko povpraševanje po zlatu
V obdobju med letoma 2022 in 2024 so centralne banke kupile več kot 2.000 ton zlata, kar predstavlja največjo letno količino v več kot 70 letih, po podatkih Svetovnega sveta za zlato. Med najaktivnejšimi kupci so bile Kitajska, Turčija, Indija, Rusija, Singapur in Poljska. Kitajska je na primer leta 2023 svojim rezervam dodala več kot 200 ton zlata. Poljska je javno napovedala namero, da bo svoje rezerve povečala na 300 ton in jih hranila znotraj države. Podobne poteze sta sprejeli tudi Madžarska in Srbija – kar jasno potrjuje globalni trend vračanja zlata kot ključnega strateškega vira.
Nova raziskava, ki jo je izvedel Official Monetary and Financial Institutions Forum (OMFIF), razkriva, da kar 32 % centralnih bank načrtuje povečanje izpostavljenosti zlatu v naslednjih 12 do 24 mesecih – kar je najvišja raven zaupanja v zadnjih petih letih. Poleg tega 40 % bank to načrtuje v naslednjem desetletju.
Obstaja več pomembnih razlogov, zakaj centralne banke vse več vlagajo v zlato, a vse povezuje skupni imenovalec – iskanje varnosti, stabilnosti in neodvisnosti v vse bolj negotovem finančnem okolju.
Vse več držav si prizadeva zmanjšati odvisnost od ameriškega dolarja. Po desetletjih dolarske dominacije države iščejo načine za diverzifikacijo svojih deviznih rezerv. Zlato je univerzalno sprejeta oblika vrednosti, ki ni pod nadzorom nobene posamezne države, kar ga dela idealno orodje za doseganje monetarne neodvisnosti.
Drug pomemben motiv je zaščita pred možnimi sankcijami. Države, ki so izpostavljene političnim pritiskom – kot sta Rusija ali Iran – uporabljajo zlato, za ohranjanje finančne suverenosti. Za razliko od deviznih rezerv, ki jih je mogoče zamrzniti ali blokirati, fizično zlato v nacionalnih trezorjih predstavlja varno premoženje, nedosegljivo za tuje oblasti.
Tretji razlog je potreba po dolgoročni stabilnosti. Zlato ne nosi kreditnega tveganja, ni izpostavljeno inflaciji na enak način kot papirnati denar in ni odvisno od bonitetnih ocen nobene institucije. Glede na vse pogostejše finančne krize in visoko raven zadolženosti po svetu, si centralne banke prizadevajo del svojih rezerv zagotoviti v obliki nespremenljive, fizične vrednosti.
Zlato se je skozi zgodovino izkazalo kot sredstvo, ki pridobiva na vrednosti v času kriz. Med vojnami, finančnimi zlomi in pandemijami zlato tradicionalno raste, saj ga trg dojema kot varno zatočišče.
Kaj to pomeni za male vlagatelje?
Povečani nakupi zlata s strani centralnih bank niso naključje niti kratkoročna muha. Gre za jasen signal, da se v ozadju finančnega sistema dogajajo pomembne spremembe. Za individualne vlagatelje lahko to pomeni več ključnih stvari.
Najprej, : institucionalni nakupi ustvarjajo stabilno in dolgoročno povpraševanje po zlatu. Ko tisti, ki upravljajo s tisoči ton in milijardami dolarjev, vlagajo v zlato, je to močan izraz zaupanja v njegovo dolgoročno vrednost.
Vsak popravek cene zlata – kot je na primer trenutni padec pod 3.300 USD za unčo lahko predstavlja priložnost za vstop ali povečanje naložbe. Veliki vlagatelji pogosto kupujejo takrat , ko cena pade ne iz pohlepa, temveč zaradi dolgoročne strateške perspektive. Tudi mali vlagatelji lahko ravnajo podobno , še posebej, zlasti če vlagajo postopoma in premišljeno.
Pomembno si je zapomniti, razumeti, da zlata ne gre obravnavati kot v portfelju ne smemo obravnavati kot špekulativno orodje za hitro pridobivanje dobička, temveč kot sredstvo zaščite in dolgoročne varnosti. Pomembno je razumeti, da zlata ne gre obravnavati kot orodje za hitro pridobivanje dobička, temveč kot sredstvo zaščite in dolgoročne varnosti. Kratkoročna nihanja v ceni so običajna in pričakovana, vendar ima zlato dolgoročno pozitiven trend. Na primer, v zadnjih petih letih se je vrednost zlata povečala za približno 85 %, v zadnjih dvajsetih letih pa za skoraj 700 %.
Prav zato je smisleno treba na zlato gledati kot na dolgoročno naložbo. Z vložkom med 5 in 15 % celotnega portfelja v fizično zlato si lahko mali vlagatelji zagotovijo dodatno odpornost proti inflaciji, geopolitičnim tveganjem in nihanjem kapitalskih trgov.
Učite se od največih
Medtem ko so skoraj vse druge rezerve – kot so devize, državne obveznice ali bančni depoziti – v bistvu obveznosti drugih institucij, je zlato edinstveno. Ne predstavlja dolga nikogar, ni odvisno od bonitete izdajatelja in ga je mogoče fizično shraniti zunaj finančnega sistema. Prav zato vse več držav ne le kupuje zlato, temveč ga tudi fizično vrača v svoje ozemlje. Nemčija, Madžarska, Avstrija, Poljska in Nizozemska so že repratriirale del svojih zlatnih rezerv iz tujine.
»Če centralne banke kupujejo zlato in ga vračajo domov – se vprašajte, zakaj. Ne čakajte, da nehajo tiskati denar. Takrat bo že prepozno,« je izjavil Peter Boehringer, poslanec nemškega Bundestaga in pobudnik repatriacije nemškega zlata.
Ko centralne banke – ki razpolagajo z največ informacijami, kapitala in strokovnjakov – sistematično kopičijo zlato in ga hranijo doma je jasno, da to počnejo iz strateških razlogov. Za male vlagatelje to ne bi smel biti razlog za paniko, temveč priložnost za razmislek.
Razmislite o tem, da del svojega portfelja namenite fizičnemu zlatu. Ni vam treba »loviti« popolnega trenutka – redna in premišljena vlaganja lahko vašim financam sčasoma prinesejo večjo stabilnost in varnost. In ne pozabite – : zlato ni sredstvo za hitro obogatitev, temveč močno zavarovanje za prihodnost.
Za več informacij o naložbenih plemenitih kovinah ali za dogovor o brezplačnem svetovanju obiščite Goldman Graff center za investicijsko zlato v Ljubljani ali pokličite na številko 01 431 31 40.