Marsikdo bi mislil, da so največje zaloge zlata na Zemlji shranjene v ameriškem Fort Knoxu, trezorju ameriške centralne banke, ali v zlatonosnih regijah Avstralije. Vendar pa resnica kaže drugačno sliko – največje količine zlata se skrivajo na težko dostopnih območjih globoko v notranjosti planeta, vključno z Zemljinim jedrom.
Nedavna znanstvena odkritja razkrivajo še osupljivejšo resnico: Zemljino jedro je izjemno bogato z zlatom, ki pa se – kot kažejo nove raziskave – počasi prebija proti površju. Z analizo vulkanskih kamnin so znanstveniki ugotovili, da material iz Zemljinega jedra – vključno z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami – “pušča” v plašč, plast nad jedrom. »Ko smo prejeli prve rezultate, smo ugotovili, da smo dobesedno zadeli zlato! Naši podatki potrjujejo, da material iz jedra prehaja v zgornje plasti Zemlje,« je povedal dr. Nils Messling z Univerze v Göttingenu.
Ali to pomeni, da del izkopanega zlata izvira iz Zemljinega jedra?
Več kot 99,99 % vseh zalog zlata na Zemlji leži zakopano pod 2900 kilometrov trdne kamnine, zaklenjeno znotraj kovinskega jedra – daleč izven dosega človeštva. Skupina znanstvenikov je analizirala kamnine na havajskem otoku in iskala sledi plemenite kovine rutenija (Ru). V havajski lavi so odkrili drobne sledi rutenija z nenavadno izotopsko sestavo. Nova odkritja potrjujejo, da Zemljino jedro oddaja kovinski material, vključno z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami.
V primerjavi z Zemljinim kamnitim plaščem kovinsko jedro vsebuje višjo koncentracijo izotopa, ¹⁰⁰Ru. Ta rutenij, skupaj z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami, je bil ujet v Zemljinem jedru ob njenem nastanku pred 4,5 milijardami let saj je izviral iz drugega vira kot redke količine, ki jih danes najdemo v plašču. Razlike so bile nekoč premajhne, da bi jih lahko zaznali, nove raziskovalne metode pa to zdaj omogočajo.
Visoke ravni ¹⁰⁰Ru,odkrite v havajski lavi, nakazujejo, da te kamnine izvirajo z meje med Zemljinim jedrom in plaščem. Profesor Matthias Willbold, ki je prav tako sodeloval pri študiji, je dejal: »Naša odkritja ne kažejo le na to, da Zemljino jedro ni tako izolirano, kot smo prej domnevali, temveč tudi dokazujejo, da ogromne količine pregretega materiala iz plašča – stotine kvadrilijonov metričnih ton nastajajo na meji jedra in plašča ter se dvigajo proti površju, kjer tvorijo oceanske otoke, kot so Havaji.«
Večino zlata na Zemlji dolgujemo meteoritom
Kljub temu najnovejšemu odkritju velja, da je večino zlata na površju Zemlje prineslo bombardiranje z meteoriti v zgodnjih fazah zgodovine planeta. Ti tujki iz vesolja so trčili ob Zemljo in pri tem odložili plemenite kovine bližje površju. Nova študija pa nakazuje, da so nekatere izmed današnjih zalog zlata morda prišle tudi iz Zemljinega jedra. Poleg zlata iz jedra morda “puščajo” tudi druge kovine, kot so paladij, rodij in platina.
Ali to pomeni večje količine zlata za rudarjenje?
Najdba prihaja v času, ko se vse več govori o izčrpavanju znanih zalog zlata, ki trenutno znašajo približno 54.000 metričnih ton. Letna svetovna proizvodnja zlata znaša okoli 3600 ton, kar pomeni, da bi znane zaloge lahko bile izčrpane v manj kot 20 letih, če se tempo rudarjenja ne spremeni.
Nova znanstvena spoznanja kažejo, da se na Zemljinem površju pojavljajo nove zaloge zlata, ki prihajajo iz Zemljinega jedra. To bi lahko popolnoma spremenilo pravila igre.Čeprav ostaja dejstvo, da je zlato omejen vir, se postavlja vprašanje: do kdaj bomo še imeli zlato za rudarjenje, in ali bodo ta odkritja spremenila napovedi strokovnjakov?
Nova nahajališča bi se sčasoma lahko oblikovala v regijah s večjo vulkansko dejavnostjo. Če bodo znanstveniki lahko napovedali, kje bo zlato iz globin pristalo, bi to lahko vodilo k učinkovitejšemu iskanju rudnih nahajališč. Ta odkritja bi lahko spodbudila nova raziskovanja geoloških procesov, bogatih s kovinami. Vendar pa je treba upoštevati, da je proces potovanja zlata od jedra do površja izjemno počasen. Večina zlata se še vedno nahaja globoko pod površjem in je trenutno nedostopna rudarski tehnologiji. Ni dokazov, da so koncentracije dovolj visoke za gospodarsko iskoriščanje.