Investicijsko zlato velja za eno ključnih oblik naložb oziroma varčevanja. Povpraševanje po tej plemeniti kovini nenehno raste, saj vse več ljudi z vlaganjem v investicijsko zlato premišljeno razpršuje svoje premoženje.
Razlog za povečano zanimanje za to obliko naložbe je večja finančna pismenost prebivalstva ter pripravljenost na alternativne oblike investiranja. Zlato se tradicionalno dojema kot stabilna in dolgoročna naložba, zlasti v časih finančne negotovosti. Njegova vrednost je tesno povezana s političnimi, družbenimi in gospodarskimi razmerami- v obdobjih politične nestabilnosti (npr. vojne) ali gospodarskih kriz (inflacija, recesija) cena zlata običajno občutno naraste. To vlagateljem omogoča ohranitev vrednosti premoženja ter dolgoročni dobiček.
Nepremičnine pa postajajo vse težje dostopna oblika naložbe zaradi visokih cen kvadratnega metra, medtem ko je zlato mogoče kupiti v različnih apoenih – od 1 grama (≈ 110,00 EUR) do 1 kilograma (≈ 93.400 EUR). Dodatna prednost investicijskega zlata v primerjavi z nepremičninami je tudi oproščenost plačila vseh vrst davkov, kar pri nepremičninah ne velja.
Gibanje cen zlata skozi zgodovino
Vrednost zlata se je v zadnjih šestdesetih letih povečala skoraj stokrat, v zadnjih dveh desetletjih pa je njegova cena narasla za več kot 700 odstotkov, kar predstavlja povprečno letno rast okoli 11 odstotkov. Takšno rast je težko doseči z drugimi oblikami naložb, zato se vse več posameznikov odloča za varčevanje v zlatu kot zagotovilo za varno prihodnost.
Največji porast vrednosti je zlato doseglo prav v negotovih časih, ko povpraševanje po njem kot najučinkovitejšem načinu zaščite premoženja močno naraste.
Najizrazitejši skok cene je bil zabeležen med pandemijo leta 2020, ko je cena zlata poskočila za 40 odstotkov v primerjavi z letom prej. Podobno se je zgodilo tudi po začetku konflikta na Bližnjem vzhodu – od oktobra 2023 do enakega obdobja leta 2024 je cena zlata narasla za 45 odstotkov, kar je vlagateljem v to “rumeno kovino” prineslo lep dobiček.
Kljub temu pa na zlato ne gre gledati kot na sredstvo za hiter zaslužek, temveč kot na dolgoročno zaščito kapitala. Čeprav gre za dolgoročno naložbo, je z rednim spremljanjem tržnih gibanj in globalnih političnih razmer ter strateškim načrtovanjem mogoče dodatno povečati donosnost. Na primer, nakup zlata pred znižanjem obrestnih mer in ob pričakovani rasti cene omogoča vlagateljem ugodnejše pogoje za večji dobiček.
Zlato doživlja razcvet
Zlato trenutno beleži izrazit razcvet, saj se vlagatelji vse pogosteje usmerjajo k tej plemeniti kovini v zlato, medtem ko zanimanje za druge tradicionalne varne naložbe, kot sta ameriški dolar in državne obveznice, upada. V podobnih razmerah kot pred devetimi leti analitiki ugotavljajo, da ima zlato koristi od šibkejšega ameriškega dolarja. Indeks ameriškega dolarja je dosegel najnižjo raven v zadnjih treh letih, strokovnjaki za plemenite kovine pa menijo, da je prav sprememba percepcije o dolarju eden glavnih dejavnikov, ki spodbuja vlaganja v zlato.
Ob močnem povpraševanju s strani vlagateljev naj bi pomembno vlogo na trgu zlata še naprej igrale tudi centralne banke – pričakuje se, da bodo tudi letos kupile več kot 1.000 ton zlata, kar bo že četrto leto zapored.
V času globalne gospodarske nestabilnosti in inflacijskih pritiskov se vse več slovenskih državljanov odloča za vlaganje v plemenite kovine, zlasti v investicijsko zlato. Ta oblika varčevanja in naložb trenutno doživlja pravi razcvet. Številke govorijo same zase – samo v lanskem letu so Slovenci kupili okoli dve toni zlata, ocenjene vrednosti med 250 in 350 milijonov evrov.
Cena zlata je presegla ceno 3.340 ameriških dolarjev za unčo, analitiki pa napovedujejo, da gre šele za začetek pozitivnega trenda, ki bi se lahko nadaljeval tudi v naslednjih petih letih.
Zlato bi lahko do leta 2030 doseglo skoraj 9.000 USD/oz
Čeprav cena zlata prejšnji mesec ni dosegla nove rekordne vrednosti, najnovejše poročilo In Gold We Trust potrjuje, da se trend, ki se je začel konec leta 2023, nadaljuje s polno močjo. V poročilu sta predstavljena dva možna scenarija rasti cene zlata do leta 2030: osnovni in inflacijski.
Osnovni scenarij, prvič predstavljen leta 2020, predvideva rast cene zlata na 4.822 USD za unčo do leta 2030. Inflacijski scenarij, izpostavljen v izdaji iz leta 2025, pa nakazuje še strmejšo rast – vse do 8.926 USD za unčo do konca desetletja.
Trenutna cena zlata se nahaja med obema projekcijama, kar pomeni, da je rast presegla pričakovanja osnovnega scenarija, vendar še ni dosegla dinamike inflacijskega. Na splošno grafikon potrjuje, da je osnovni scenarij služil kot konservativna izhodiščna točka, medtem ko ostaja odprta možnost za optimističnejši izid, če se inflacijski pritiski nadaljujejo.
Prijavite se na brezplačno svetovanje
Goldman Graff ima ekipo strokovnjakov, ki vsakodnevno spremljajo gibanja in trende na trgih plemenitih kovin ter z veseljem delijo svoje znanje in izkušnje.
Če želite začeti varčevati v zlatu ali izvedeti več o investicijskem zlatu ter prednostih vlaganja v to plemenito kovino, se prijavite na brezplačno svetovanje tako, da izpolnite spletni obrazec ali nas pokličete na telefonsko številko 01 431 31 40.