Zlato je doseglo novo zgodovinsko raven pri 4.800 ameriških dolarjih za unčo in v zadnjem letu zabeležilo več kot 70-odstotno rast. Trg zlata še naprej privablja veliko zanimanja, saj vlagatelji iščejo zaščito pred geopolitično negotovostjo. Po najnovejšem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) bi lahko plemenita kovina ohranila močan vzpon, saj svetovni gospodarski voditelji geoekonomsko konfrontacijo prepoznavajo kot največje tveganje v tem letu. Sledijo meddržavni konflikti, ekstremni vremenski pojavi, družbena polarizacija ter dezinformacije in napačne informacije.
Svetovni gospodarski forum (WEF) v ponedeljek začenja svojo letno konferenco, na kateri se poslovne in politične elite zbirajo v Davosu v Švici. Pred letošnjim srečanjem je organizacija objavila Globalno poročilo o tveganjih 2026, ki izpostavlja globoko zaskrbljenost med voditelji in strokovnjaki.
Globalna gospodarska konferenca poteka le nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump sprožil novo etapo v svoji dolgotrajni globalni trgovinski vojni. V objavi na družbenih omrežjih je Trump znova zaostril odnose z Evropo in zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin, z možnostjo zvišanja na 25 %, na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Finske, z namenom, da bi te države prisilil k podpori njegovi pobudi za aneksijo Grenlandije. Po teh grožnjah so poslanci Evropskega parlamenta napovedali zamrznitev ratifikacije trgovinskega sporazuma, doseženega prejšnje poletje.
Po raziskavi WEF-a naj bi ta geopolitična in gospodarska negotovost ostala trajna značilnost svetovnega gospodarstva.
V poročilu je navedeno, da približno 50 % anketiranih članov WEF-a v naslednjih dveh letih pričakuje turbulentne globalne razmere, kar je za 14 odstotnih točk več kot lani. Dodatnih 40 % meni, da bodo razmere v tem obdobju vsaj nestabilne, medtem ko 9 % pričakuje stabilnost, le 1 % pa mirne razmere. V desetletnem obdobju 57 % vprašanih pričakuje turbulentne razmere, 32 % nadaljnjo nestabilnost, 10 % stabilnost, 1 % pa mir.
Ta negotovost je eden ključnih razlogov, zakaj številni analitiki blagovnih trgov pričakujejo, da bi lahko cena zlata že v prvi polovici leta dosegla ali celo presegla 5.000 USD za unčo. Pri tako povišanih cenah morajo vlagatelji pričakovati tudi določeno volatilnost. Vendar po besedah Aakasha Doshija, vodje strategije za zlato pri State Street Investment Managementu, širši naraščajoči trend ostaja trdno nedotaknjen, verjetnost, da bo cena zlata presegla 5.000 USD za unčo, pa ni več zanemarljiva.
»Nekaj dni unovčevanja dobičkov ali celo mesec konsolidacije ne spremeni osnovnega naraščajočega trenda. Verjetnost, da bo zlato v naslednjih šestih do devetih mesecih doseglo 5.000 USD, je zdaj nad 30 %, bližje 40%,« je dejal Doshi.
Takšen pogled prihaja v času, ko se tako zlato kot ameriške delnice trgujejo blizu rekordnih nominalnih ravni, kar po Doshijevem mnenju dodatno potrjuje vlogo zlata kot zaščite portfelja.
»Če bi se indeks S&P 500 zrušil, zlato pa bi bilo pri 4.500 USD, bi bil precej bolj zaskrbljen. Toda dejstvo, da se S&P približuje ravni 7.000 točk in da je tudi zlato na zgodovinskih vrhovih, mi dejansko daje več zaupanja v držanje zlata,« je dodal.
Odpornost zlata po njegovih besedah odraža trg, ki se vse bolj osredotoča na tako imenovana repna tveganja, namesto na klasične narative, povezane z obrestnimi merami. Korelacije med delnicami in obveznicami ostajajo nestabilne, geopolitična in politična negotovost pa se stopnjujeta na več področjih.
»To ni zgolj hrup iz naslovnic. Nekatera od teh tveganj odražajo potencialne spremembe režimov – ponovno vrednotenje repnih tveganj, ki so bila prej nepredstavljiva.«
Januarska izdaja State Streetovega Gold Monitorja dodatno poudarja to tematiko ter izpostavlja naraščajoče geopolitične napetosti, povišane fiskalne primanjkljaje in politično negotovost kot strukturne opore ceni zlata. Poročilo opozarja tudi na eskalacijo ravni državnega in korporativnega dolga, ki so leta 2025 dosegle zgodovinske vrhove, kot ključni makroekonomski dejavnik, ki podpira povpraševanje po zlatu.
V takšnem okolju še posebej pride do izraza vloga zlata kot zaščitnega sredstva z relativno nizko volatilnostjo. Ko je razpon možnih izidov tako širok, to daje prednost varnim zatočiščem, kot je zlato.
Kljub stalnim tržnim špekulacijam o znižanju obrestnih mer Doshi meni, da je monetarna politika zdaj sekundarni dejavnik vpliva na ceno zlata. Inflacija po njegovih besedah ne pospešuje več, vendar se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo vrnila na ciljno raven 2 %, ki jo določa ameriška centralna banka (Fed).
»Tega ne bi imenoval dezinflacija. Imenoval bi ga stabilizacija inflacije. Smo nad ciljem, vendar ni več neprijetnih presenečenj navzgor.«
Po osnovnem scenariju State Streeta bo Fed verjetno ohranil obrestne mere nespremenjene globoko v leto 2026, morebitno dodatno rahljanje politike pa bo odvisno od bistvenega poslabšanja razmer na trgu dela. Kljub temu se je zlato zgodovinsko dobro obneslo v daljših obdobjih monetarne pavze.
»Zlato se lahko zelo dobro obnese, ko je Fed na pavzi, dokler je usmeritev politike še vedno naklonjena morebitnim znižanjem,« je poudaril Doshi.
Poleg makroekonomske negotovosti fizično in investicijsko povpraševanje še naprej zagotavljata trdno podporo cenam. Nakupi centralnih bank ostajajo strukturni steber, pri čemer State Street poudarja, da postajajo nakupi uradnega sektorja vse manj občutljivi na ceno, kar dodatno utrjuje dolgoročno podporo zlatu nad 4.000 USD za unčo.
Tokovi v ETF-je, vezane na zlato, prav tako dajejo močan signal. Z zlatom podprti ETF-ji so leto 2025 zaključili z rekordnimi neto prilivi, kljub običajni sezonski šibkosti ob koncu leta. State Street ocenjuje, da ima ta cikel v letu 2026 »znaten prostor za nadaljevanje«, tudi ob konservativnih predpostavkah. Kljub tem prilivom so skupne zaloge zlata še vedno pod rekordnimi ravnmi iz leta 2020.
»Zlato še ni ‘splošno’ sredstvo. Še vedno obstaja prostor za povečanje globalne alokacije. Zlato se trenutno zelo udobno giblje med 4.000 in 5.000 USD za unčo,« je dodal Doshi.
Po njegovem mnenju obdobje konsolidacije ne bi ogrozilo širšega bikovskega scenarija:
»Nespremenjene cene skozi nekaj mesecev ne škodujejo zgodbi. Nasprotno, vlagateljem omogočajo ponovno vključitev – zlasti zato, ker so bili padci cen že mesece agresivno odkupljeni.«