Cena zlata je prvič v zgodovini presegla 3.700 dolarjev na unčo in se trenutno giblje okoli 3.750 USD/oz. To je zelo verjetno šele začetek izrazite rasti, saj se letos pričakujeta še dve zadnji znižanji obrestnih mer, ki bi lahko potisnilo ceno zlata na nove rekorde.
Kako se bo gibala cena zlata v prihodnjih mesecih?
Analitiki investicijske banke Goldman Sachs napovedujejo, da bi lahko cena zlata konec leta 2025 in v začetku 2026 dosegla celo 5.000 USD za unčo. Ta optimistična napoved temelji na dejavnikih, kot so negotova politika ameriške centralne banke (Fed), močno povpraševanje centralnih bank, inflacijske skrbi ter vse večje zanimanje institucionalnih vlagateljev.
Druge velike banke, kot sta JP Morgan in UBS, so nekoliko bolj zadržane -menijo, da bi lahko cena zlata do sredine leta 2026 dosegla približno 4.000 USD za unčo. Naraščajoči trend poganjajo pričakovanja o znižanju obrestnih mer, stalni nakupi s strani centralnih bank, diverzifikacija od ameriškega dolarja ter povpraševanje po varnem zatočišču zaradi geopolitičnih in gospodarskih negotovosti.
Vlagateljem se svetuje, naj razmislijo o strategijah, kot sta postopno kopičenje in vlaganje v rednih časovnih intervalih (dollar-cost averaging), da bi se zaščitili pred volatilnostjo trga in inflacijskimi tveganji. Kljub temu pa napovedi ostajajo odvisne od ključnih dejavnikov, kot sta moč ameriškega dolarja in usmeritev denarne politike.
Zakaj cena zlata vrtoglavo raste?
Cena zlata dosega zgodovinske vrhove zaradi kombinacije močnih globalnih dejavnikov, ki se prepletajo v letu 2025. Ključno vlogo ima slabljenje ameriškega dolarja, kar je zlato pocenilo za tuje kupce in spodbudilo močnejše globalno povpraševanje. Inflacija vstraja nad cilji centralnih bank, kar krepi tradicionalno vlogo zlata kot zaščite pred izgubo kupne moči papirnatih valut.
Poleg tega vlagatelji pričakujejo znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed), da bi se izognila recesiji. To zmanjšuje oportunitetni strošek držanja zlata, ki ne prinaša obresti, ter povečuje zanimanje za naložbe v to plemenito kovino. Geopolitične napetosti – od konfliktov v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu do napetih odnosov med svetovnimi velesilami – dodatno usmerjajo vlagatelje k zlatu kot varnemu zatočišču.
Centralne banke, zlasti v rastočih gospodarstvih v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, povečujejo svoje nakupe zlata z namenom diverzifikacije deviznih rezerv in odaljevanja od ameriškega dolarja zaradi strahu pred globalno monetarno nestabilnostjo. To stalno kopičenje ustvarja pritisk na ponudbo in dolgoročno podpira rast cene.
Poleg institucionalnih vlagateljev na trg vstopajo tudi mali vlagatelji in skladi ETF, vezani na zlato, ki jih žene strah pred zamujenimi dobički. Tudi to dodatno krepi trenutni bikovski trend.
Kako obrestne mere in inflacija vplivajo na ceno zlata
Inflacija in zlato
Zlato je globalno priznano kot učinkovita zaščita pred inflacijo, saj z rastjo inflacije in padanjem kupne moči papirnatih valut njegova notranja vrednost običajno narašča. Inflacija pogosto spodbuja centralne banke k uporabi ekspanzivne monetarne politike (zniževanju obrestnih mer in kvantitativnemu sproščanju), -kar oslabi valute in poveča povpraševanje po zlatu kot varnem zatočišču. Višja kot so inflacijska pričakovanja in manj kot so pod nadzorom, večje je povpraševanje za zlato kot zaščito pred izgubo kupne moči.
Obrestne mere in zlato
Zlato ne prinaša prihodka (npr. dividend, obresti), zato njegova privlačnost delno temelji na oportunitetnem strošku v primerjavi s sredstvi, ki prinašajo donos-kot so obveznice ali varčevalni računi . Ko nominalne ali realne obrestne mere rastejo, se poveča oportunitetni strošek držanja zlata, kar običajno vodi v padec njegove cene. Nasprotno pa v obdobjih padanja obrestnih mer ali ob negativnih realnih obrestnih merah (ko inflacija presega nominalne obresti) oportunitetni strošek zlata upade, zaradi česar postane zlato privlačnejša naložba. Posebno vlogo imajo realne obrestne mere: nizke ali negativne realne obresti naredijo zlato varnejšo in privlačnejšo hranilnico vrednosti v primerjavi z obveznicami, ki ponujajo zmanjšane realne donose.
Interakcija inflacije in obresti
Visoka inflacija in naraščajoče obrestne mere ustvarjajo kompleksno dinamiko. Če centralne banke zvišajo obrestne mere dovolj, da realne obresti postanejo pozitivne, je lahko cena zlata pod pritiskom- kljub prisotni inflaciji. V scenarijih stagflacije (visoka inflacija, stagnacija gospodarske rasti in nizke realne obresti) pa zlato običajno beleži dobre rezultate, saj hkrati deluje kot zaščita pred inflacijo in ima nizek oportunitetni strošek.
Vlagatelji zato pozorno spremljajo politike centralnih bank, saj lahko že sama pričakovanja prihodnjih sprememb obrestnih mer vnaprej vplivajo na gibanje cene zlata.
Glavna tveganja, če zlato doseže 5.000 USD/oz
- Neodvisnost Feda in monetarna politika
Če bi trgi ocenili, da ameriška centralna banka (Fed) izgublja neodvisnost in preveč popušča političnim pritiskom, bi to lahko vodilo v višjo inflacijo, zmanjšanje zaupanja v ameriški dolar in državne obveznice. To bi sicer lahko dodatno spodbudilo rast cene zlata, hkrati pa povečalo tveganja finančne nestabilnosti. - Korekcija trga in realizacija dobičkov
Hiter in močan skok cene zlata lahko privede do špekulativnih pozicij in množičnih stav na terminskih trgih, kar poveča verjetnost volatilnosti ter tržnih korekcij zaradi realizacije dobičkov. - Geopolitično in ekonomsko umirjanje
V primeru, da se večji konflikti stabilizirajo ali se nadaljuje rast globalnih delniških trgov, bi se lahko zmanjšalo povpraševanje po zlatu kot varnem zavetju, kar bi vplivalo na znižanje njegove cene. - Neravnovesja med ponudbo in povprašanjem Povečana rudarska proizvodnja ali intenzivnejša reciklaža zlata lahko povečata ponudbo in znižata ceno. Tudi spremembe v strategijah centralnih bank lahko porušijo trenutno ravnotežje na trgu.
- Valutni in globalni gospodarski pogoji
Močnejši ameriški dolar lahko omeji nadaljnjo rast cene zlata. Hkrati lahko spremembe v obrestnih merah ali inflacijskih pričakovanjih hitro preusmerijo tokove povpraševanja in vplivajo na gibanje cen
Kratek pregled gibanja cen zlata
V zadnjem mesecu je cena zlata zrasla za 12,7 %, ker predstavlja izjemen skok -še posebej ob dejstvu da vrednost zlata v povprečju raste med 9 in 10 odstoktov letno. Samo v zadnjem letu je spot cena zlata poskočila za +43 %.
Na dolgi rok je ta rast še izrazitejša:
- +97 % v zadnjih petih letih
- +730 % v zadnjih dvajsetih letih
Zlato tako ostaja ena izmed najstabilnejših oblik premoženja in se potrjuje kot najzanesljivejši hranilec vrednosti v času gospodarske ali geopolitične negotovosti.
Želite investirati v zlato, pa ne veste, kje začeti? Potrebujete pomoč pri oblikovanju naložbenega portfelja? Obrnite se na naše strokovnjake – prijavite se na brezplačno svetovanje o vlaganju v plemenite kovine in sprejmite premišljeno, informirano naložbeno odločitev.