Združene države Amerike so v petek izgubile svojo zadnjo oznako »popolne« kreditne ocene. Kot je poročal CNN, je zadnja agencija, ki je ZDA še vedno pripisovala najvišjo možno bonitetno oceno AAA, konec prejšnjega tedna spremenila svoje stališče in se uskladila z ocenama drugih dveh velikih agencij. Fitch je avgusta 2023 znižal ameriško bonitetno oceno z »AAA« na »AA+«, pri čemer je to pojasnil s »stalnim poslabševanjem fiskalnih obetov in političnimi spori glede dolžniške meje«. Agencija S&P pa je to storila že precej prej, leta 2011.
Beg v „varna zatočišča“
Ko bonitetna agencija zniža oceno največjemu izdajatelju državnih obveznic na svetu, učinek presega zgolj časopisne naslove. Moody’s je znižal bonitetno oceno ZDA na »Aa1«, pri čemer ocenjuje, da bo javni dolg do leta 2035 narasel na 134 % BDP-ja, ob vse višjih obrestih, navaja Reuters.
– To dodatno potrjuje, da imajo ZDA težave s prekomernim zadolževanjem – Kongres se bo moral bodisi finančno omejiti bodisi zmanjšati porabo, je novo situacijo za ameriško gospodarstvo komentiral profesor financ s Stanforda, Darrell Duffie.
Za vlagatelje je takšna odločitev sprožilec za beg v varna zatočišča. Po znižanju bonitetne ocene s strani S&P leta 2011 je zlato doseglo takratno zgodovinsko najvišjo vrednost, analitiki World Gold Councila pa so spomnili, da je tudi poteza agencije Fitch leta 2023 okrepila razprave o »fiskalni dominaciji« – strahu, da bi povečana ponudba ameriških obveznic dodatno zvišala donose, kar je v preteklosti pogosto podpiralo rast cene zlata.
Čeprav se je prva reakcija trga z zlatom takrat zdela mlačna, je ekonomist Steven Ricchiuto opozoril, da gre za »udarec v ameriški oklep«. Preprosto povedano, bolj kot je država zadolžena, bolj privlačne postanejo plemenite kovine, ki nimajo kreditnega tveganja – zato investicijsko zlato postaja neke vrste zavarovanje proti politični negotovosti in inflaciji, ki iz nje izhaja.
Impresivna rast vrednosti zlata
Zlato je tudi po letu 2023 doseglo impresivno rast vrednosti. Na to so vplivali številni makroekonomski dejavniki, svojo vlogo pa je imelo tudi stanje enega največjih svetovnih gospodarstev.
Zadnja odločitev Moody’sa je spodbudila trenutni skok promptne cene zlata na približno 3.200 USD za unčo, s čimer se je teden zaključil z rastjo cene in prekinil negativni trend, ki je trajal od ponedeljka. Strategi vidijo možnost za nadaljnjo rast.
– Če bodo vlagatelji še naprej izgubljali zaupanje v sredstva, denominirana v dolarjih, bi lahko zlato razmeroma enostavno doseglo 4.000 dolarjev, je za Kitco izjavil Nitesh Shah, direktor raziskav pri WisdomTreeju.
Viri: World Gold Council, CNN, Kitco, Reuters